|
Film v najlepših barvah,
slika nas, ko smo veseli.
Ni ga mesta v tem vesolju,
kjer že ne bi kdaj živeli.
Šteje to, kar imamo v srcu!
Solze sreèe so izjema.
Radi bi od kralja èasa,
naj spusti nas iz objema.
In leta, in dnevi so šli mimo nas,
še zmeraj z ognjem preganjamo mraz.
Krpamo luknje, ker nas je strah,
Ostajamo tu. Kot stojala za prah.
Film tu v moji glavi,
vsako noè drugaèe teèe.
Kavboji brez kompasa,
se zgolj spoznajo na letenje.
Šteje to kar imam ljubezni,
solze sreèe so izjema.
To je pismo kralju èasa,
naj spusti me iz objema.
Izgubili smo pot in ne najdemo nazaj.
Ostajamo tu, kot stojala za prah.
Stojala, stojala za prah!
|